Judo sem začel trenirati leta 2004, ko sem bil star 7 let. Zaradi mojih fizičnih predispozicij je Marjan mojo mamo zelo hitro prepričal, da sem se rodil za judo. To je sprejela in me vzgajala v skladu s tem prepričanjem. Kultno vedenje. Timeline te izkušnje ne bo datumsko točen, saj se ogromno ne spomnim – izkušnja je bila travmatična in boril sem se za preživetje. Glede točnih datumov, kdaj se je kaj dogajalo, nimam nikogar, ki bi ga lahko vprašal – teh ljudi ni več v mojem življenju. Kljub temu, da so me moji skrbniki skoraj 'prodali' in so so-krivci, želim poudariti, da je Marjan Fabjan oseba, ki targetira šibke in ranljive.

Judo sem sovražil. Kultura je bila strupena, osnovana na medsebojni tekmovalnosti. Tukaj spolnega nasilja ne bom komentiral. Fizično nasilje je bilo absolutno prisotno, čeprav občasno. Najhujši del pa je bilo psihično nasilje, ki je bilo neprestano.

Kljub temu, da sem judo sovražil do te mere, da sem vsak dan na poti na trening v avtu jokal, je Marjan mojo mamo prepričal, da bo to vse minilo. Okoli 12. leta starosti sem začel trenirati pri članih, ker sem se odlično razvijal. To je pomenilo treninge vsak dan ob 7:00 zjutraj in ob 19:00 zvečer, od ponedeljka do petka in večino sobot. Bolestna količina izjemno napornih fizičnih treningov za otroka. Postal sem primarni sparring partner (uke) Lucije Polavder in ji pomagal pri pripravah na Peking 2008. Moram reči, da je bila Lucija edina, ki je predstavljala vsaj neko varnost znotraj tega kluba. Do mene je bila poštena in razumevajoča.

Kasneje so se moji skrbniki odločili, da ni smiselno, da se me dvakrat na dan prevaža do kluba – uredili so mi sobo v klubu, kjer sem imel zase približno 6 kvadratnih metrov. Izven šolske malice nisem imel dostopa do tople hrane ali družbe. Bil sem izoliran, prostori so bili mnogokrat mrzli. Verjetno sem bil takrat zanj popoln “študent”. Zaradi tega je trpela tudi šola – namesto da bi hodil v pouk, sem treniral in se regeneriral. Otrok v teh letih ne more živeti v takih okoliščinah – to je po mojem mnenju kriminalno, vendar je vseeno kultura, ki je tam uspevala.

Od mene je imel izjemno visoka pričakovanja – bil sem njegov edini ‘težkaš’. Zaradi tega je z mano delal ‘v rokavicah’ (predvsem v smislu kardio treningov) v primerjavi z drugimi. Tako so to dojemali tudi ostali, posledično pa sem doživel ogromno bullyinga. To je bilo njemu seveda všeč, ker je želel, da smo “močni”. Če ste gledali Tarčo in slišali Petro Nareks reči, da se gre za psihofizično pripravljenost – verjetno je imela v glavi nekaj podobnega. Glede nje želim dodati, da opazno ni intelektualka, ki bi bila na mestu, da karkoli komentira. Kako je osebno napadla g. Žgajnerja, je sramotno. Tudi če po njeni presoji ni bil vrhunski športnik, je še vedno 100x boljši človek kot ti, Petra. Vseeno je, kako dober borec/borka si, če se ne boriš za to, kar je prav.

Zaradi moje stiske sem se pri 14 letih zatekel v alkohol in travo. K alkoholu se je zatekala velika večina mojih sovrstnikov. Ta problem so reševali tako, da so po celjskih zabavah pošiljali svoje ljudi, ki so tam vohunili, kdo od nas se je kje pokazal. Če so te kje opazili, si bil kaznovan. Bodisi z noro intenzivnim treningom, kjer je bilo očitno, da te želi zlomiti, ali pa s sramovanjem. Na začetku treninga smo vedno stali v vrsti pred pozdravom. Te momente tišine je Marjan rad izkoristil za javno sramovanje. Moral si stopiti korak naprej v vrsti, on pa se je drl nate in te sramoval. To je bila tudi kazen za slabe rezultate na tekmah.

Imeli so mnogo manipulacijskih in ustrahovalnih metod. En primer je, da me je enkrat poklical na 'pogovor' na njegovo teraso. Tam mi je rekel, da je čas, da se poslovim od svojih prijateljev in se posvetim judu. Kljub temu, da sem dajal vse kar sem imel in še več, je želel od mene še več. Ob tem je ‘napol v hecu’ rekel, da če bom kdaj manjkal na treningu, me bodo njegovi fantje prišli poiskat in me vrgli v Savinjo. Kaj to pomeni, si lahko vsak interpretira sam. Takrat sem to dojemal šaljivo, danes pa se sprašujem o teži teh groženj.

Ko sem bil končno star 18 in ni bilo več veliko, kar bi lahko naredili, da bi treniral, je začel izkoriščati dejstvo, da prihajam iz finančno ogrožene družine. Ponujal mi je denar za vsak opravljen trening, kar pa seveda nisem mogel zavrniti, če sem želel preživeti. Mafijsko vedenje.

Sedaj, ko pišem ta tekst in podoživljam te čase, se mi celo telo trese. To je strah, ki ga Marjan seje v njegove ‘varovance’. Uspehi judo kluba Sankaku so zgrajeni na psihičnem nasilju.

EDIT:

Žal nimam dovolj karme, da bi odgovoril v komentarjih. Da vsem odgovorim: danes mi gre dobro, obkrožen sem z ljudmi, ki mi želijo dobro. Že 3 leta hodim na terapijo, priporočam vsem.

Kako sem 'pobegnil'? Par mescev pred mojim maturantskim izletom so me buzerirali da ne smem it. Sem šel vseeno in nisem šel nikoli nazaj. Preselil sem se v Velenje. Še vedno so me klicali in me prepričevali, da sem storil napako.

In da, pri svojih 10 letih sem bil dovolj razvit, da sem lahko efektivno treniral z Lucijo. Svojo tekmovalno višino (193cm) in težo (130 kg) sem dosegel pri 14 letih.

A še koga spravlja ob živce ta scena z našimi majstri?

Zmeniš se za termin, ga čakaš, ga ni. Pokličeš, “bom prišel drug teden”, spet ga ni … in tako naprej.

Zadnje čase me to tak moti, da resno razmišljam, da bi naredil app, ki bi ta problem rešil.

Npr. nekaj v stilu: - app, kjer stranke ocenijo mojstre (točnost, odzivnost, kvaliteta) - mojstri, ki so zanesljivi, dobijo več strank in boljšo vidnost - tisti, ki ne pridejo, pa se jim ranking zniža in jih folk več ne najame

Zdaj me pa zanima: - a že obstaja kakšna rešitev za to (sicer obstajata MojMojster/Primerjam, ampak nista glih stranka-first)? - če bi obstajal tak app, kaj bi vi radi meli notri, kaj bi vas najbolj prepričalo, da bi ga uporabljali, tudi z vidika majstra?

Hvala vnaprej za ideje ter diskusijo, mogoče skupaj odpravimo ta PITA 🙏

Danes se peljali po Letališki, verjetno nek ohcet... Ne vem zakaj ne živi v Srbiji, če je tam tako fino, ne pa da se vozi po slovenski cesti z nemško registracijo. Mediji skačejo ob enem napisu na konzulatu ob meji, ko pa se ti po prestolnici peljejo srbski nacionalisti, pa gledamo stran...

Koji kurac smo lahka celo tekmo vodl. Ob poučasu 7 točk prednosti. V zadnih 3 minutah itak use zapravimo. Sekuliću pa tud nevem če je kdo že povedu da, ko ti nasprotnik da 6 točk zapored da uzameš jeben time out pa igraucem poveš neki.

SekulicOut

Seedles my ass

Bil sem sicer samo prvi dan, traja pa od 27. do danes 30.8. Uspelo mi je probati Kitajske žlinkrofe, Filipinsko raco in sladoled iz pistacij. Vse me je prijetno navdušilo, a sladoled bi lahko pustil za kakšen hladnejši dan ker je samo teklo po rokah :,D Več slik iz Maribora in okolice imam na insta @ ttoma.photography

Živjo!

Koristim različne "gig" platforme kot so prevozi.org, Wolt (kot kupec in kot dostavljalec, voznik). Čez čas uporabe se najdejo kake zabavne zgodbe. Sam jemljem vsako dostavo kot zgodbo zase- je ogromno variabel, ki naredijo vsako dostavo drugačno.

Imate kako zanimivo kot uporabniki ali dostavljalci Wolta?

Danes dopoldne sem na primer dostavljal pico. Vse štima, hiter, vljuden, profesionalen. Pridem do stranke in mi da 50€. Pobrati bi moral 23. Na žalost sem dobil ene vrste blokado, verjetno od utrujenosti, ker sem v noč pisal en sestavek. Anyways, moral sem vzet ven kalkulator na telefonu in zračunati koliko je 50-23. Jao. Ne pravim, da sem kak presežek, samo imam univerzitetno izobrazbo, mislim, da sem vsaj povprečno inteligenten. Ampak to dopoldne sem prekurjen. Oprostite Wolt dostavljalci, da sem potrdil kak stereotip o nas. :)

Gledam dons v sparu plesnive raviole, ki imajo rok uporabe še 3 tedne in se sprašujem, če se sploh zavedamo, kako ravnajo z našo hrano, preden jo dobimo v roke. Recimo včasih si kupil planica sladoled v kartonasti embalaži in si takoj vedel, če je bil vmes na toplem, zdej pa ko je v tisti banjici je lahko bil 10-krat stopljen na poti do trgovine.

Se z leti ljudje vedno manj druzijo, pogovarjajo? Socialni krogi ozijo? Razen osebnih razlogov, zakaj je temu tako? Utrujenost? (Curious)

Ker sem bolj kot ne obupala nad mojim trenutnim študijem in ker nočem ostati gimnazijska maturantka rabim mnenja glede izrednih študijev.

Trenutno hodim na FF, dvopredmetno, ki me totalno ne zanima več in kar sem že od začetka vedla da nikoli ne želim delati v tej smeri, vendar nisem vedla kaj druga izbrati + nisem hotela ostati gimnazijska maturantka.

Od kar sem začela z študijem nonstop delam (že kot dijakinja sem začela, tako da izkušenj imam res v vseh mogočih zaposlitvah), zelo uživam v delu, zadnje dve zaposlitve, ki jih imam mi zelo ustrezajo, vendar se pri nobeni trenutno ne morem redno zaposliti (iz enih ali drugih razlogov). Delam v IT podpori v javni upravi, hkrati sodelujem pri projektu (povezano z geoinformatiko).

Najdit zaposlitev do 1. oktobra, ki bi mi ustrezalo je mission impossible + nočem se odpovedati možnosti študentskega dela (najdit delo je veliko lažje + lahko še sprobam kakšno drugo zaposlitev, ki bi mi mogoče še bolj ustrezalo, brez nekih resnih komplikacij).

Zato razmišljam o izrednih študijih v smislu informacijskih tehnologij. Po par dnevnih raziskavah o različnih fakultet sem mislim da končno našla vse možne in bi potrebovala mnenja.

1. ⁠⁠⁠⁠FRI – izredno

Če sem čisto odkrita sploh ne vem če imajo v resnici izredni študij ker to informacijo tako skrivajo kot da je zlato. Vendar v vsakem primeru pretežek študij zame.

1. EF – izredno

Ne vem če me dosti zanima sama ekonomija. Če prav razumem izredni študij traja 5 let, tako da predolgo.

1. FOV – organizacija in management informacijskih sistemov

Dosti všeč, zgleda čisto legit, predavajo magistri in doktorji. Njihov predmetnik zgleda kul. Minus je da je v Kranju, imajo hibridni način ampak malo skrivajo koliko je v resnici hibridni tako da ne vem če bi mi časovno šlo skozi.

1. FIŠ – informatika v sodobni družbi

Isto kot FOV, zgleda čisto legit, predavajo isto magistri in doktorji. Njihov predmetnik je mogoče še boljši kot FOV. Minus je da je v Novem mestu, vendar če prav razumem poteka bolj kot ne hibridno, kar bi potem bilo kul.

1. FKPV – Poslovna informatika

Lokacijsko in časovno se mi bi najbolj izšel (imajo predavanja tudi v LJ), vendar predmete predavajo tudi x osebe, ki niso magistri in doktorji, tako da ne vem kok jim zaupam glede tega. Predmetnik zgleda kul.

1. Alma Mater, GEA, B2 itd. – vsi zvenijo kot največji scam, zelo skrivajo predmetnik, napihujejo cene itd.

Tako bolj kot ne rabim mnenja oziroma izkušnje glede teh faksov (ali ste sami obiskovali, poznate koga, itd). Vem da nobeden od teh ni ugleden faks (razen FRI in EF), ampak upam da vse izkušnje, ki jih imam (in jih bom še pridobila) bodo bolj pomembne kot pa kateri faks sem končala.

EDIT: dolgoročno se želim zaposliti nekje v sferi podatkovne analitike in tudi obiskati magister Podatkovne informatike na EF. Vse te šole mi to omogočajo + me še kaj naučijo zraven. Je pa seveda goal da se v roku leta ali dveh redno zaposlim in hkrati obiskujem nek izredni študij

70 percent of the members of the criminal group are people from Serbia. It is these people who commit the worst violent acts. They are boxers, kickboxers or fighters of other martial arts, which is why the situation reminds me more and more of Serbia, where such groups have taken power and are not afraid of anyone, the top police officer from Pula is outraged. He then adds: The fact is that Istria has become a mecca for the Škaljari and Kavač clans

https://www.istra24.hr/radar/policijski-sef-pulom-vlada-svirepa-zlocinacka-skupina.-reket-zastrasivanje-svjedoka-brisanje-video-materijala-svemocni-su?fbclid=IwdGRjcAMffIlleHRuA2FlbQIxMQABHnQOyc5oeIlGJIZxrdRNIVNXXWk_2ondeGynzYzEIjbTXD28gXT62YkeDqos_aem_kStGNv9UkpYJEXYIVsZMlA

Kaj je za vas definicija oziroma kaj za vas pomeni; 'preseravati se'.

In podobno; kaj za vas pomeni biti skromen.

Lahko tudi na primeru :)

Ta odlična in lahko prepoznavna goba ima okus in vonj po česnu

Kateri so glavni razlogi, da ste se odločili ostati v Sloveniji (npr. zaradi življenjskih pogojev, narave, udobja, službe ali preprosto zato, ker vam je všeč etc.), in katera regija se vam zdi najbolj idealna ?

Ste kdaj razmišljali o selitvi iz Slovenije, bodisi začasno ali za stalno? Če ja, kam bi se preselili in zakaj?

Je med vami kdo, ki se je že izselil iz Slovenije z namenom, da se ne vrne, pa se je na koncu vseeno vrnil, ali pa obratno, podobno?

Ker študije pravijo, da več pasov ne pomeni večja pretočnost, predlagam da naredimo eksperiment in uvedemo samo en pas.

Prosim, delite svoje izkušnje s spletno stranjo enaa.hr. Vprašanje objavljam tukaj, ker čeprav ima spletna stran .hr, je v slovenščini.

Hvala vnaprej in uporabljam Google Prevajalnik.